Venska razjeda

TRETJI STADIJ KRONIČNE VENSKE INSUFICIJNCE – GOLENSKA RAZJEDA V tem stadiju govorimo o venski razjedi. Ta je kronična in traja več kot 4-6 tednov. Prisotni so tudi drugi znaki KVI. Pogost provokacijski dejavnik pa je manjša ali večja travma. Tako kot pri vseh stadijih je moteno odtekanje venske krvi iz spodnjih udov (npr. zaradi insuficijence ...

Hipostazičen dermatitis – varikozni dermatitis

Hipostazičnem dermatitisu oz. varikoznem dermatitisu je drugi stadij venske insuficience. Pojavi se pri bolnikih, pri katerih KVI traja že dalj časa. Zaradi kronično povečanega pritiska v venskem sistemu spodnjih udov v stoječem položaju se kapilare razširijo in deformirajo. Tekočina zaradi okvarjenih sten kapilar in malih ven pronica v medcelični prostor, z njo pa tudi proteini ...

Krčne žile – varice

Varice spodnjih udov so razširjene povrhnje vene. Kadar so varikozno spremenjena velika venska odvodna debla govorimo o trunkusnih varicah. Kadar pa so prizadete stranske veje pa govorimo o retikularnih varicah. Pogoste so tudi varice o skočnih sklepih in po stegnih (metličaste varice- varikozno so sremenjene drobne zbirne vene v podkožju in koži). Varice delimo na ...

Widmerjeva klasifikacija – kronična venska insuficienca

Po Widmerjevi klasifikaciji delimo kronično vensko insuficienco v 3 stadije, vsem pa je skupen povišan pritisk v venskem sistemu spodnjih okončin. 1. stadij: vidimo močno razširjene vene (varice) ter otekline, predvsem okrog gležnjev. Otekline čez noč splahnejo. Bolniki imajo občutek težkih nog, ponoči se lahko pojavljajo tudi mišični krči v golenih. 2. stadij: poleg oteklin ...

Vene na nogah

Venski sitem spodnjih udov delimo na dva klinično pomembna sistema: povrhnji (ekstrafascijski) in globinski (intrafascijski) sistem. Povezujejo ju perforantne vene ali pa se povrhnje vene izlivajo neposredno v globoke. Povrhnji venski sistem z glavnima dovodnima venama v.sapheno magno in v.sapheno parvo zbira kri iz kože in podkožja. Globoki sistem (ob arteriji sta 2 istoimenski veni) ...

Okužbe s plesnimi

Okužbe s plesnimi Plesni so v naravi zelo razširjene glive, vendar pri ljudeh le redko povzročajo glivične okužbe. Na koži so lahko prisotne tudi naključno, zato njihova izolacija ni nujno dokaz bolezni. Pri bolnikih so diagnosticirani le v 2-3 % teh okužb. Pogostejše so v tropskih krajih. Najpogosteje se v Evropi pojavljajo na koži rok, ...

Mikidi

Mikidi So nenalezljivi kožni izpuščaji, nastali zaradi alergijske reakcije na primarno glivično okužbo kože. V predelu mikidov ne najdemo gliv. Praviloma se pojavijo le ob močno vnetih ali globokih glivičnih okužbah kože (kerion) in vedno na mestih, ki so oddaljena od primarne okužbe. Pri okužbi z dermatofiti govorimo o trihofitidih, ki se včasih pojavijo na ...

Soor

Stomatitis candidamycetica (soor, oralna kandidoza) Lahko se pojavi že pri novorojenčku (neonatalna oralna kandidoza zaradi okužbe med porodom). Spremlja bolnike s pomanjkljivo imunsko odpornostjo, pri AIDSu je najpogostejša oportunistična okužba. Pogojujejo jo tudi širokospektralni antibiotiki, nošenje proteze in erozivne bolezni ustne sluznice. Lahko pride tudi do sistemske kandidoze pri bolnikih s hudo imunsko pomankljivostjo. Najpogostejša ...

Paronihija

Paronychia candidamycetica Okužbo obnohtja in nohtov povzroča pri večini C. albicans, redkeje druge kvasovke rodu Candida. Pogosteje na nohtih rok. Gre za kronično bolezen, lahko traja več let na enem ali več nohtih. Vnetje se začne v obnohtju. Značilna je boleča oteklina in rdečina, iz katere lahko iztisnemo gnojni izcedek. Th: lokalni antimikotiki

Dermatitis interdigitalis candidamycetica

Dermatitis interdigitalis candidamycetica Med prsti rok in nog je pogostejša pri ženskah in pri debelih ljudeh, pri poklicih, ki zahtevajo pogost stik z vodo in ob sladkorni bolezni. Koža med prsti je pordela, centralno so lahko prisotne boleče ragade in maceracija, ob robu vidimo luščenje. Th: ista kot pri intertriginoznem dermatitisu, koža naj bo čim ...