Venska razjeda

TRETJI STADIJ KRONIČNE VENSKE INSUFICIJNCE – GOLENSKA RAZJEDA V tem stadiju govorimo o venski razjedi. Ta je kronična in traja več kot 4-6 tednov. Prisotni so tudi drugi znaki KVI. Pogost provokacijski dejavnik pa je manjša ali večja travma. Tako kot pri vseh stadijih je moteno odtekanje venske krvi iz spodnjih udov (npr. zaradi insuficijence ...

Hipostazičen dermatitis – varikozni dermatitis

Hipostazičnem dermatitisu oz. varikoznem dermatitisu je drugi stadij venske insuficience. Pojavi se pri bolnikih, pri katerih KVI traja že dalj časa. Zaradi kronično povečanega pritiska v venskem sistemu spodnjih udov v stoječem položaju se kapilare razširijo in deformirajo. Tekočina zaradi okvarjenih sten kapilar in malih ven pronica v medcelični prostor, z njo pa tudi proteini ...

Krčne žile – varice

Varice spodnjih udov so razširjene povrhnje vene. Kadar so varikozno spremenjena velika venska odvodna debla govorimo o trunkusnih varicah. Kadar pa so prizadete stranske veje pa govorimo o retikularnih varicah. Pogoste so tudi varice o skočnih sklepih in po stegnih (metličaste varice- varikozno so sremenjene drobne zbirne vene v podkožju in koži). Varice delimo na ...

Tromboflebitis

Tromboflebitis je vnetje povrhnjih ven nog, ki nastane zaradi venske insuficience. V veni se razvije tromb, zato nastane vnetje, ki se počasi širi. Vnetje spremlja bolečina, prizadeto veno pa lahko tipamo kot trdo vrvico pod kožo. Posledica celjenja je hiperpigmentacija v poteku žile.   Migrirajoči tromboflebitis na zgornjih okončinah ima v ozadju malignom, običajno gre ...

Koarktacija aorte

Koarktacija aorte klinična slika: posledica nepravilnega razvoja aorte pod odcepom L podključnične a. in v predelu, kjer vanjo vstopa Batallov vod, je krajša ali daljša huda zožitev aortne svetline 2 značilni skupini bolnikov z zožitvijo aorte. Ta je lahko pred, na mestu vstopa ali pod mestom vstopa Botallovega voda v aorto kadar je najhujša zožitev ...

Tromboza

Tromboza je zapora arterije, ki jo povzroči krvni strdek na mestu bolezensko spremenjene arterijske stene (pojavi se lahko tudi pri topih poškodbah). Če gre za prizadetost arterij spodnjih udov, je klinična slika običajno manj dramatična kot pri tromboemboliji. Najpogostejši vzrok za nastanek arterij­skih tromboz je aterosklerotična zožitev, ki nastaja dalj časa in povzroči nastajanje kolateralnega ...

Embolija

Embolija Embolija je nenadna zapora arterije, ki jo največkrat pov­zroči potujoči krvni strdek. Strdek se zagozdi na mestu, kjer se svetlina arterije toliko zoži, da jo strdek zamaši. V takem primeru govorimo o tromboemboliji. Večina strdkov izhaja iz levega dela srca. Pri starejših bolnikih je pogost vzrok migetanje preddvorov, pri mlajših okvara zaklopke ali miksom ...

Varice

O varicah govorimo takrat, ko se povrhnje vene močno vrečasto razširijo, se daljšajo, vijugajo in tvorijo prave nize vrečastih izbočenj. Vzroki za nastanek: insuficienca povrhnjega sistema mehanična prepreka (tromboza) venskega odtoka (popolna sli delna zapora) popuščanje zaklopk globokega sistema kombinirane motnje popuščanje perforantnih ven primarni izpad mišične črpalke prirojene in pridobljene nepravilnosti klinična slika: Preden ...

Anevrizma abdominalne aorte

anevrizma: vrečasta (sakularna) ali vretenasta (fuziformna) razširitev arterije z ohranjenimi plastmi žilne stene najpogosteje nastane pri dilatacijski aterosklerozi in pri prirojeni manjvrednosti medije, drugi vzroki so: bakt. in glivične okužbe in danes redek tercialni sifilis psevdoanevrizma: možna posledica tope ali otre poškodbe, ki prekine žilne plasti od zunaj ali od znjotraj tudi, če npr. okužba ...