Kompresija caude equine

Kompresija caude equine Cauda equina se prične na koncu hrbtenjače, običajno na nivoju L1/L2. Vzorec motorične porazdelitve je enak leziji spodnjega motoričnega nevrona, oslabelosti z ohlapnostjo, izgubi tetivnih refleksov, izgubljanju in morda fascikulaciji. Natančen vzorec bo deloma odvisen od nivoja vretenc. Motnje sfinktra se kažejo z retenco obilne količine urina (overflow). Pri trajni paraplegiji avtomatsko ...

Možganski polinevritis

Možganski polinevritis Včasih se lahko pojavijo multiple možganske paralize,  pogosto z neenakomerno vključenostjo številnih možganskih živcev. Vzroki so našteti v tabeli 8.8. Karcinomatozna invazija ali odrivanje možganskih živcev zaradi tumorskih celic, izmed katerih sta najpogostejši levkemija ali limfom, so pogosti vzroki. Infektivni vzroki vključujejo tuberkulozni meningitis, glivične infekcije in žlezno vročico. Prav tako so lahko ...

Menierova bolezen

Menierova bolezen To je pogosto obolenje, ki prizadene enega na 1000 odraslih, značilne so povratne epizode hude vrtoglavice, povezane z nestalno gluhostjo in tinitusom. Pri okoli 40 % se simptomi začno z gluhostjo, motnjami zvoka in včasih občutka polnosti ali pritiska v prizadetem očesu. To je lahko povezano z nizkotonskim tinitusom. Pri okoli dveh tretjinah ...

Meralgiaj paraesthetica

N. CUTANEUS FEMORIS LATERALIS (MERALGIA PARAESTHETICA) Ta senzorni živec izvira iz L2 in 3 in zapušča trebušno votlino pod ingvinalnim ligamentom blizu spine illiace anterior superior. Na tem mestu je lahko pritisnjen ali raztegnjen znotraj svojega ovojnega kanala. Včasih to izzove debelost ali nosečnost. Prav tako ga lahko pritisne neurom. Bolniki se pritožujejo nad mravljinčenjem ...

Demenca

Demenca označuje izgubo vseh višjih intelektualnih funkcij, spomina, zaznavnih funkcij združeno z razpadom osebnosti in vedenja. Najpogosteje je posledica neke difutzne cerebralne kortikalne bolezni. Pri Dg demence se vprašamo naslednja vprašanja: Gre res za demenco v sklopu neke organske bolezni možganov ali gre zgolj za pseudodemenco v sklopu neke psihiatrične bolezni (depresija). Ali gre za ...

Psevdodemenca

Pseudodemenca Motnje spomina s spremembo osebnosti in vedenja so tipični simptomi DEPRESIJE, ki povzroča tudi žalost, motnje spanja, izgubo libida, anoreksijo, ter izgubo teže. Težava je v tem, da boniki s pravo organsko demenco dobijo reaktivno depresijo v zgodnji fazi bolezni. Tako je diagnoza težka, saj se ne ve ali gre za pseudodemenco v sklopu ...

Periferna živčna bolezen

PERIFERNA ŽIVČNA BOLEZEN. Lahko pride do mononevropatije (npr. N. peroneusa communisa ali n. femoralisa), ali do mononevritisa multiplex, kjer je vključenih več perifernih nevronov, vendar ne vsi, ali pa generalizirana periferna neuropatija.V vseh teh stanjih bodo znaki, ki so značilni za okvaro spodnjega motoričnega nevrona. Prišlo bo do izgube senzorike na področju, ki ga distribuira ...

Miopatija – primarna mišična bolezen

PRIMARNA MIŠIČNA BOLEZEN (MIOPATIJA) najprej zajame proximalne mišice nog, medeničnega obroča, simetrično na obeh straneh. (kasneje preide tudi na mišičje ramenskega obroča) Značilna je racajoča hoja zaradi nezmožnosti stabilizacije pelvisa na femur, ko drugo nogo dvignemo in damo predse. Taki bolniki se pritožujejo, da težko vstanejo iz nizkega stola, da ne morejo hoditi po stopnicah, ...

Padajoče stopalo 1

Padajoča noga (v ožjem pomenu besede) nastane zaradi paralize dorziflexorjev gležnja. Vzroki so lahko lezija skupnega peronealnega živca, lezija shiadičnega živca ali L5 korenine, ali pa tudi motoričnega korteksa. n. peronues communis je še posebej ranljiv, ko gre okoli glavice mečnice. Tudi dolgotrajno sedenje s koleni v popolni flexiji ga lahko poškoduje zaradi nategnitve živca. ...

Meralgija parestetika

MERALGIJA PARESTETIKA nastane zaradi utesnitvene neuropatije lateralnega kutanega živca stegna, ko ta prehaja skozi lateralni del ingvinalnega ligamenta. To povzroča bolečino žgočega karakterja, mravljinčenje in otrpelost lateralnega dela stegen do kolena, vendar ne pod kolenom.