Alergijski kontaktni dermatitis

Alergijski kontaktni dermatitis je vnetna alergijska dermatoza, ki se pokaže po stiku kože z vzročnim alergenom pri prej senzibilizirani osebi. Lahko je akutni, subakutni ali kronični. Najpogosteje povzročajo težave kovinski predmeti (nakit, zapestna ura), kozmetični preparati in izdelki za osebno higieno, cement, guma, usnjeni izdelki, umetne smole in dertergenti.

Alergijski kontaktni dermatitis je preobčutljivostna reakcija tipa IV po Gellu in Coombsu. Vzročni alergeni so navadno spojine z nizko molekulsko maso-hapteni, ki dobro difundirajo v kožo in postanejo polnovredni alergeni-ekcematogeni šele po vezavi na telesne beljakovine. Najpogosteje so to: nikelj, krom, kobalt, sestavine gume, formaldehid, dišavne spojine, zdravila-neomicin, lokalni anestetiki, viriostatiki, kortikosteroidi…
Najprej pride do faze senzibilizacije. Hapten difundira v epidermis in se veže na MHC II molekule na Langerhansovih celicah. To se zgodi v prvih 24 urah po kontaktu kože z alergenom. Langerhansove celice kažejo v tem obdobju znake endocitotske in biosintetske aktivacije, nato pa migrirajo v dermis in po limfnih žilah potujejo v regionalne bezgavke. V parakorteksu bezgavk pridejo v stik z limfociti T (CD4+, celice T pomagalke). Če pride Langerhansova celica v stik z limfocitim T, ki ima specifični T-celični receptor za konkretni alergen, se limfocit aktivira in pride do klonske ekspanzije. Limfociti vstopijo v krvni obtok in preidejo v kožo kjer ostanejo kot spominski T limfociti. Na ta način je specifično senzibilizirana vsa koža. Ves proces traja 10-14 dni. Doba latence traja nekaj mesecev ali let, nato pa pride do spontane desenzibilizacije. Redko ostane koža doživljenjsko senzibilizirana.
Faza reakcije se začne ob ponovnem stiku kože s haptenom. Aktivirajo se Langerhansove celice, ki predstavijo ekcematogen senzibiliziranim efektorskim limfocitom T v dermisu. Limfociti T se aktivirajo, razmnožujejo in izločajo citokine, ki aktivirajo ostale limfocite, druge celice imunskega sistema, med drugim so kemotaktični in vplivajo na mikrocirkulacijo v koži. Pride do kopičenja specifičnih in nespecifičnih limfocitov T, monocitov in bazofilcev v koži. Sledi vazodilatacija in povečana permeabilnost ožilja, spongioza epidermisa in edem papilarnega dermisa. Alergijski kontaktni dermatitis se navadno razvije v 1-3 dneh po stiku senzibilizirane osebe z alergenom.

Simptomi in znaki

Pri akutnem alergijskem kontaktnem dermatitisu se simptomi pojavijo perakutno-čez noč. Razvije se rdečina kože-stadium erythematosum, na njej nastajajo rdečkaste, polkroglaste papule-stadium papulosum, pri burnejšem poteku vezikule-stadium vesiculosum. Vezikule hitro popokajo, prizateta koža se rosi-stadium madidans, pokrijejo jo kraste-stadium crustosum. Ob umirjanju vnetja eflorescence izginjajo, koža se pa začne luščiti-stadium squamosum. Zadnja faza se zaključi s popolnim ozdravljenjem prizadete kože. Ni nujno da se razvijejo vsi navedeni stadiji, vedno pa sta prisotna prvi in zadnji. Žarišča so neostro omejena, z različnimi eflorescencami hkrati-metahrona polimorfija, spremlja jih močno srbenje.
Pri subakutnem alergijskem kontaktnem dermatitisu vidimo polimorfne spremembe, zlasti rdečkaste papule. Opazimo tudi posamezne vezikule, zmerno luščenje, zaradi srbeža so prisotne ekskoriacije.
Kronični alergijski kontaktni dermatitis se lahko razvije iz akutnega alergijskega kontaktnega dermatitisa ali pa po večkratnem izpostavljanju ekcematogenu. Koža je rjavkasto rdečkasta, keratotično zadebeljena in se lušči, pojavljajo se tudi ragade. Zaradi srbeža so prisotne sekundarne ekskoriacije. Včasih je koža v žariščih lihenificirana.
Obsežno prizadete predele lako spremljata povišana telesna temperatura in mrzlica. Mikromorfološko je vidna akantoza in spongioza epidermisa. V epidermisu so posamezne vnetne celice z okroglimi jedri, v papilarnem dermisu pa blag do zmeren perivaskularni infiltrat.

Diagnoza

Epikutano testiranje je ključna preiskava za alergijski kontaktni dermatitis. Bolnikom s posebnimi obliži na klinično nespremenjeno kožo namestimo testne snovi v netoksičnih količinah. Testne vzorce odstranimo po 48 urah rezultate pa odčitamo po 48-72 urah. Vselej testiramo standardno serijo alergenov s katerimi ljudje pogosto prihajajo v stik, dodatno pa lahko testiramo še ciljane alergene na katere posumimo iz anamnestičnih podatkov. V posebnih primerih uporabimo modificirano metodo: test z abrazijo ali pa fotoepikutani test. Pri vrednotenju rezultatov moramo upoštevati lažno pozitivne ali lažno negativne rezultate. Pozitiven epikutani test je odločilen takrat, kadar smo ugotovili alergen, ki je povzročil alergijski komtaktni dermatitis.
Končno diagnozo postavimo na podlagi anamneze, klinične slike in izvidu epikutanega testa. Diferencilalno diagnostično upoštevamo dermatomikoze, palmoplantarno psoriazo, akutni ali kronični IKD, dishidroze in atopijski dermatitis.

+/- Dvomljiva reakcija; blag eritem
+ Šibko pozitivna reakcija, eritem, papule
++ Močneje pozitivna reakcija, eritem, papule, vezikule
+++ Močno pozitivna reakcija; eritem, infiltracija kože, konfluirajoče vezikule

Tabela 1: Rezultati epikutanega testa

Zdravljenje alergijskega kontaktnega dermatitisa

Najpomenbnejši ukrep je odstranitev vzročnega alergena iz okolja. Zdravljenje je simptomatsko. V akutni fazi uporabljamo hladne obkladke s fiziološko raztopino, kasneje kortikosteroidne kreme, pri kronični bolezni kortikosteroidna mazila. Po umiritvi vnetja preidemo na indiferntne kreme in mazila. Hujše oblike z močnim srbenjem zdravimo tudi s sistemskimi antihistaminiki, sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi je upravičeno le v zelo hudih akutnih primerih. V preventivi je bistvena skrbna nega kože z indiferentnimi mazili ter izogibanje alergenu doma in v poklicu.

Literatura:
1. Kansky A. in sodelavci Kožne in spolne bolezni, Ljubljana : Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2002.
2. Kocijančič Andreja, Franc Mrevlje, Dušan Štajer: Interna medicina, 3. izdaja; Ljubljana 2005

Komentiraj